Svet skozi Splet

Gibanje za boljši Internet in njegovo varno rabo

Internetna doba

Šele čez nekaj desetletij bo zanimivo prebirati zgodovinske razprave o tem, kako je svoboda izražanja in prispevanja vsebin na Svetovnem spletu (Internetu) doprinesla k skupnemu znanju človeštva in s tem k stanju duha in dobrobiti družbe. Vsi vpleteni, ki zadnjih 25 let doživljamo usvajanje računalnikov in informacijskih tehnologij v vsakdanjo profesionalno in domačo rabo, težko objektivno sodimo, v kolikšni meri je pričetek internetne dobe takšen mejnik v zgodovini, kot je bila industrijska revolucija pred stoletjem ali dvema. Merljive rezultate imajo prav gotovo vse bolj številne spletne družbe in podjetja, ki svoje blago in storitve tržijo v tem okolju. Pa tudi javni sektor si je z razvojem spletnih portalov, javno dostopnih baz in različnih produktov, financiranih iz javnih sredstev, postavil temelje za transparentno in družbeno koristno delovanje v tem okolju.

Ko je Narodna in univerzitetna knjižnica na projekt digitalne knjižnice dLib zapisala: »Prihodnost branja je elektronska.«, smo se prvič zavedli, da se bodo razmerja založnikov, tiskarjev, knjigarn in nenazadnje knjižnic, morala korenito spremeniti in postaviti na nove temelje. Redke knjige, za katere nismo niti vedeli, da obstajajo, so postale dostopne na Svetovnem spletu. Največji spletni iskalniki so osirotele knjige, ki jih ne vežejo več avtorske pravice, posvojili in ponudili bralcem. Današnje zmogljivosti digitaliziranja so velike, hkrati pa sta priprava in objava besedil, fotografij in podatkov z razpoložljivimi orodji postala preko Interneta dosegljiva vsakomur, ki ima dostop do računalnika in tega globalnega omrežja.

V času, ko se količina informacij na Svetovnem spletu skokovito povečuje (npr. YouTube je februarja 2012 objavil, da uporabniki prispevajo vsako sekundo za 1 uro video posnetkov), se pojavlja vprašanje, kako v tej množici poiskati najbolj ustrezno informacijo, ki jo v danem trenutku potrebujemo v resničnem življenju, saj ne želimo prebiti večine življenja za zasloni, pa čeprav so ti postali mobilni in so povsod z nami. Drugo odprto vprašanje pa je, kako in do kakšne mere zavarovati avtorske pravice na izdelkih (posnetkih, besedilih, rezultatih raziskav, baz podatkov itd.), pri tej ‘neznosni lahkosti kopiranja‘, ki ga omogoča Svetovni splet.

Iz uvoda v članek: Svetovni splet in rodoslovje; V. Knapič, Drevesa, 2012 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

Information

This entry was posted on 09/04/2012 by in Boljši Internet and tagged , , , , .
%d bloggers like this: